Učinkovite metode za vzdrževanje travnatih površin
Nega travnikov in dosejevanje sta pomembna ukrepa za ohranjanje donosnih travnatih površin ter za spodbujanje njihove ekološke raznolikosti in kakovosti krme.
Ta prispevek obravnava učinkovite metode in tehnike za nego travnikov in dosejevanje.
Na kaj je treba biti pozoren pri vlačenju travnika?
Najprimernejši čas za vlačenje travnika je spomladi, vendar ga je mogoče izvajati tudi poleti, še posebej ob močnem pojavu krtin. Učinkovitost postopka je manjša pred nočnimi pozebami ali pri rastlinju, ki je prekrito s slano.
Spomladansko vlačenje je na mnogih travnikih in pašnikih nujen ukrep. Izravnava neravnine na površini, kot so krtine, sledi voluharjev ter poškodbe zaradi paše, kot so raztrgane ruše ali poškodbe zaradi teptanja. Poleg tega odstranjuje odmrle, plitvo koreninske trave in enakomerno razporeja ostanke gnoja. S tem se zmanjša onesnaženost krme in preprečuje zapleveljenost.
Dodatno prezračevanje ruše in manjše poškodbe rastlin spodbujajo boljše razraščanje in nudijo ugodnejše pogoje za nove poganjke.
Na kaj je treba biti pozoren pri česanju?
Profesionalna česala imajo prožne zobe, ki se lahko zaradi svoje elastičnosti prilagajajo neravninam na tleh.
Za optimalno delovanje in ohranjanje travne ruše mora spodnji del zob stati navpično na tla, kar omogoča nežno obdelavo ruše in dobro prezračevanje travne površine.
Z nastavitvijo višine česala se prilagaja pritisk zob ob tla, s čimer se preprečijo premočne poškodbe travne ruše. Če kljub temu pride do poškodb, je treba zmanjšati delovno hitrost ali nastaviti zobe v vlečni položaj, kar omogoča bolj nežno obdelavo.
Če je travna ruša močno zaraščena (npr. zaradi navadne latovke) ali porasla z mahom, se za intenzivnejšo obdelavo tal lahko poveča vstopni kot zob ali hitrost obdelave. Po takšnih ukrepih, ki močno odprejo travno rušo, je praviloma nujno čim prej opraviti dosejevanje.
Na kaj je treba biti pozoren pri valjanju?
Najboljši učinek valjanja se doseže pri rahlo vlažnih tleh. Če je zemlja preveč mokra, obstaja nevarnost prekomernega zbijanja tal, medtem ko je pri preveč suhih tleh valjanje skoraj neučinkovito.
Valjanje ne sme potekati na že močno razraščeni vegetaciji ali rastlinah, otrdelih zaradi nočne pozebe.
Učinkovitost travniškega valja je odvisna od vlažnosti tal in vsebnosti humusa. Optimalna delovna hitrost valja je največ 4–5 km/h, saj pri višjih hitrostih ne more učinkovito opravljati svoje funkcije.
Prednosti dosejevanja
- Manjša nevarnost erozije v primerjavi s ponovno setvijo travnika
- Nižji stroški
- Možnost popravka in izboljšanja obstoječe rastlinske sestave
- Ni izpada košnje
Prednosti ponovne setve
- Omogoča popolno preoblikovanje in optimizacijo travnika
- Odstrani staro, degradirano vegetacijo in omogoči čist začetek
- Daje možnost izbire in vnosa specifičnih rastlinskih vrst ter sort, prilagojenih potrebam kmetovalca
- Lahko dolgoročno izboljša produktivnost, kakovost in trajnost travniškega zemljišča.