Učinkovite metode za vzdrževanje travnatih površin

Nega travnikov in dosejevanje sta pomembna ukrepa za ohranjanje donosnih travnatih površin ter za spodbujanje njihove ekološke raznolikosti in kakovosti krme.

Ta prispevek obravnava učinkovite metode in tehnike za nego travnikov in dosejevanje.

Kaj pomeni nega travnikov?

Nega travnikov zajema različne agronomske ukrepe za ohranjanje in izboljšanje travnatih površin, da bi spodbudili pestrost rastlinskih vrst ter zagotovili njihovo ekološko funkcijo. Med ključne postopke sodijo vlačenje oziroma brananje, zračenje in valjanje, po potrebi tudi košnjo pri uporabi pašnikov in gnojenje.

Vlačenje

Vlačenje travnika se izvede s travniško brano, ki jo vleče traktor in je obešena na tritočkovnem priključku. Ta je pogosto sestavljena iz kovinskega okvirja, v katerem visi verižna mreža s težkimi litoželeznimi zvezdami. Te so zasnovane tako, da lahko razrahljajo mahovito zemljo in obdelajo zaraščeno travno rušo. Na trgu so na voljo tudi druge izvedbe, ki delujejo po enakem principu.

Na kaj je treba biti pozoren pri vlačenju travnika?

Najprimernejši čas za vlačenje travnika je spomladi, vendar ga je mogoče izvajati tudi poleti, še posebej ob močnem pojavu krtin. Učinkovitost postopka je manjša pred nočnimi pozebami ali pri rastlinju, ki je prekrito s slano.

Spomladansko vlačenje je na mnogih travnikih in pašnikih nujen ukrep. Izravnava neravnine na površini, kot so krtine, sledi voluharjev ter poškodbe zaradi paše, kot so raztrgane ruše ali poškodbe zaradi teptanja. Poleg tega odstranjuje odmrle, plitvo koreninske trave in enakomerno razporeja ostanke gnoja. S tem se zmanjša onesnaženost krme in preprečuje zapleveljenost.

Dodatno prezračevanje ruše in manjše poškodbe rastlin spodbujajo boljše razraščanje in nudijo ugodnejše pogoje za nove poganjke.

Česanje

Rahlo česanje spomladi s prezračevanjem spodbuja razraščanje trav ter rast travne ruše. Idealna delovna hitrost pri česanju je med 8 in 12 km/h.

Česanje se lahko uporablja za odstranjevanje odmrlih trav in navadne latovke, vendar ga je v tem primeru nujno kombinirati z dosejevanjem, da se prepreči poškodbe travne ruše in ohrani njena gostota. Dosejevanje pomaga zapolniti nastale praznine ter pospešuje obnovo in izboljšanje travnate površine.

Na kaj je treba biti pozoren pri česanju?

Profesionalna česala imajo prožne zobe, ki se lahko zaradi svoje elastičnosti prilagajajo neravninam na tleh.

Za optimalno delovanje in ohranjanje travne ruše mora spodnji del zob stati navpično na tla, kar omogoča nežno obdelavo ruše in dobro prezračevanje travne površine.

Z nastavitvijo višine česala se prilagaja pritisk zob ob tla, s čimer se preprečijo premočne poškodbe travne ruše. Če kljub temu pride do poškodb, je treba zmanjšati delovno hitrost ali nastaviti zobe v vlečni položaj, kar omogoča bolj nežno obdelavo.

Če je travna ruša močno zaraščena (npr. zaradi navadne latovke) ali porasla z mahom, se za intenzivnejšo obdelavo tal lahko poveča vstopni kot zob ali hitrost obdelave. Po takšnih ukrepih, ki močno odprejo travno rušo, je praviloma nujno čim prej opraviti dosejevanje.

Valjanje

Valjanje zbija zgornjo plast tal, vzpostavlja stik semen s tlemi in zagotavlja enakomerno ter ravno površino, kar je ključnega pomena za nepoškodovano rušo pri košnji in sušenju krme. Poleg izboljšanja vodne in toplotne prevodnosti tal ter boljšega ukoreninjenja travne ruše, valjanje spodbuja razraščanje trav in pomaga pri zatiranju plevela. Na rahlih tleh, kot so šotna tla, valjanje preprečuje prekomerno prezračevanje, ki bi lahko zavrlo rast kakovostnih trav in spodbudilo širjenje grobih trav ter manjvrednih zelišč. Danes se najpogosteje uporabljajo prizmatični valji, saj njihova zasnova omogoča hkratno spodbujanje razraščanja in zagotavljanje dobrega stika semen s tlemi.

Na kaj je treba biti pozoren pri valjanju?

Najboljši učinek valjanja se doseže pri rahlo vlažnih tleh. Če je zemlja preveč mokra, obstaja nevarnost prekomernega zbijanja tal, medtem ko je pri preveč suhih tleh valjanje skoraj neučinkovito.

Valjanje ne sme potekati na že močno razraščeni vegetaciji ali rastlinah, otrdelih zaradi nočne pozebe.

Učinkovitost travniškega valja je odvisna od vlažnosti tal in vsebnosti humusa. Optimalna delovna hitrost valja je največ 4–5 km/h, saj pri višjih hitrostih ne more učinkovito opravljati svoje funkcije.

Zvezde za travniške brane

Prikaži

Zobje za česala

Prikaži

Zobati valjčni obroči

Prikaži

Kaj je dosejevanje?

Dosejevanje je postopek, pri katerem se semena trav ali drugih rastlin raztrosijo na obstoječe travnike ali pašnike. Najpogostejši razlog za dosejevanje so velike praznine v travni ruši. Cilj tega ukrepa je povečati gostoto travne ruše ali dopolniti sestavo rastlinskih vrst. S tem se izboljšajo donosnost, biotska pestrost in kakovost travnika.

Prednosti dosejevanja

Manjša nevarnost erozije v primerjavi s ponovno setvijo travnika
Nižji stroški
Možnost popravka in izboljšanja obstoječe rastlinske sestave
Ni izpada košnje

Prednosti ponovne setve

Omogoča popolno preoblikovanje in optimizacijo travnika
Odstrani staro, degradirano vegetacijo in omogoči čist začetek
Daje možnost izbire in vnosa specifičnih rastlinskih vrst ter sort, prilagojenih potrebam kmetovalca
Lahko dolgoročno izboljša produktivnost, kakovost in trajnost travniškega zemljišča.

Trosilniki

S pomočjo trosilnika se seme enakomerno razporedi po travniku ali pašniku. Glede na uporabo obstajajo različne izvedbe, ki vplivajo na natančnost raztrosa in količino semen pri setvi. Ti sejalniki se pri dosejevanju in pri popolni obnovi travnate površine pogosto kombinirajo z različnimi priključki, kot so prizmatični valji, brane ali stroji za obdelavo tal.

V tabeli so prikazani različni trosilniki, ki se lahko uporabljajo za dosejevanje in ponovno setev travnate površine.

Univerzalni trosilniki


Št. za naročilo	00 330 290	00 330 272	00 330 158	00 330 169	00 330 138
Oznaka	Prillinger PRI40	Prillinger PRI100	APV MDD 100 M1	APV MDP 100 M1	APV PS 120M1
Vrsta trosilnika	Trosilnik za drobna semena	Trosilnik z enim diskom	Večnamenski dozirnik s sejalno gredjo in trosilno ploščo	Večnamenski dozirnik z zračno podporo	Pnevmatska sejalnica
Prostornina posode v litrih	40	105	105	105	120
Delovna širina / Izhodi	1-12 m	1–24 m (1–4 m s precizno trosilno ploščo)	1-28 m	6 izhodov (z dodatno opremo 2 izhoda)	8 izhodov (z dodatno opremo 1 ali 2) Največja delovna širina 6 m
Največja količina raztrosa (kg/min)	-	-	5 kg/min odvisno od semen	5 kg/min odvisno od semen	-
Dimenzije (D x Š x V)	60 x 45 x 60	60 x 55 x 90	60 x 55 x 105	60 x 55 x 105	80 x 60 x 90
Teža osnovne opreme v kg	19	29	30	30	45
Poraba toka	12 V/25 A	12 V/25 A	12 V/25 A	12 V/25 A	12 V/25 A
Namen uporabe
Vmesni posevki, podsetev	x	x	x	x	x
Trajna praha v kolobarju		x		x	x
Travna semena	x	x		x	x
Strup za polže in podobno	x	x	x	x	x
Priložen krmilni modul	PRI Classic	PRI Classic			APV 5.2
Združljivi krmilni moduli
PRI Classic	x	x
APV 1.2			x	x	x *
APV 5.2			x	x	x