Učinkoviti zavorni sistemi v kmetijski mehanizaciji
Zavore sodijo med najpomembnejše komponente vozila, saj so nepogrešljive za varnost in tehnično brezhibnost v prometu.
Ta prispevek je namenjen različnim vrstam zavornih sistemov, njihovemu vzdrževanju ter potrebni dodatni opremi.
Bobnaste zavore
Bobnaste zavore so pretežno vgrajene v starejše traktorje in prikolice. Poleg običajne obrabe lahko zavorne obloge pogosto postanejo neuporabne tudi zaradi vdora zavorne tekočine ali olja.
Pri menjavi zavornih oblog je treba zavorni boben preveriti glede brazd in razpok. Po potrebi je treba zavorni boben mehansko obdelati ali zamenjati, če so presežene tolerance, predpisane s strani proizvajalca vozila.
| Zakovičene obloge: | Lepljene obloge: |
|
Pri zakovičenih zavornih čeljustih je zavorna obloga pritrjena na nosilno ploščo z zakovicami, namesto da bi bila – kot je danes običajno – spojena s pritiskom in toploto. Prednost te metode je v tem, da je mogoče zavorne čeljusti obnoviti v specializiranih delavnicah. |
Ena od prednosti lepljenih zavornih oblog je, da sta nosilna plošča in obloga zlepljeni po celotni površini. Ker ni zakovic, je možna obraba obloge vse do meje dovoljene obrabe. Pri tem sistemu je zavorna površina večja, saj ni potrebe po vrtanju lukenj za zakovice. |
Kolutne zavore v oljni kopeli
Kolutne zavore v oljni kopeli, ki imajo notranje nameščen par aktivacijskih plošč in delujejo po principu krogličnega ekscentra, pritiskajo obe lamelni enoti ob stene ohišja.
Aktivacijske plošče so lahko opremljene z dvema do šestimi ploščami z oblogo in ustreznim številom vmesnih plošč, kar omogoča odlično prilagoditev zavore specifični uporabi.
Ker so te zavore v oljni kopeli popolnoma izolirane od zunanjih vplivov, jih v bistvu ni potrebno vzdrževati. Vzdrževanje je omejeno na redno preverjanje nivoja olja v ohišju zavor in na redno menjavo olja.
Pomembno je natančno upoštevati servisne intervale menjave olja, ki jih priporoča proizvajalec, saj se pri mokrih zavorah menjalniško olje intenzivno uporablja kot hladilno sredstvo. Poleg tega lahko staro menjalniško olje, onesnaženo z delci umazanije in produkti toplotne razgradnje, negativno vpliva na zavorni učinek.
Zavorni diski
Zavorne obloge za zavorne kolute pri mokrih kolutnih zavorah so običajno izdelane iz papirja, sintranih materialov ali grafita.
|
Pozor: |
Fiksne kolutne zavore
Fiksne kolutne zavore so vrsta kolutnih zavor, pri katerih so zavorne klešče nepremično pritrjene na obese kolesa.
Ko pritisnemo zavorni pedal, zavorni bati v sedlu potisnejo zavorne ploščice z obeh strani ob zavorni kolut. Ob sprostitvi zavornega pedala se zavorni bati vrnejo v izhodiščni položaj.
Ko debelina oblog na najbolj obrabljeni zavorni ploščici doseže 2 mm, je potrebna menjava. Da bi preprečili neenakomerno zaviranje, je treba zavorne ploščice vedno menjati po parih – torej hkrati na obeh straneh osi.
Ob menjavi zavornih ploščic je treba nujno preveriti tudi stanje zavornih kolutov. Če so na kolutih prisotne globoke brazde ali je njihova debelina pod minimalno vrednostjo, določeno s strani proizvajalca vozila, je treba kolute zamenjati.
Odzračevanje zavornega sistema
Če je bil zavorni sistem odprt – na primer pri menjavi zavorne tekočine, zamenjavi zavornih valjev ali zavornih cevi – lahko vanj prodre zrak. Ker je zrak stisljiv, obstaja nevarnost, da se med zaviranjem ne ustvari zadosten zavorni tlak, kar predstavlja resno varnostno tveganje.
Zato je treba zavorni sistem po vsakem odpiranju izjemno natančno in temeljito odzračiti.
Pri menjavi zavorne tekočine je čistoča najpomembnejša zahteva. Tudi najmanjši delci nečistoč v zavorni napeljavi lahko poškodujejo občutljive bate in tesnila.
Odzračevanje zavornega sistema poteka prek odzračevalnega vijaka, ki je nameščen na zavornih kleščah.
Postopek odzračevanja zavornega sistema
- Najprej se odpre pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja na zgornji strani. Stara zavorna tekočina se s pomočjo brizge ali pipete odstrani iz rezervoarja, ki ga je nato treba temeljito očistiti.
- Rezervoar glavnega zavornega valja se napolni z novo zavorno tekočino. Vrsta zavorne tekočine, ki jo je treba uporabiti, je navedena v servisni knjižici vozila.
- Nato se zavorni pedal večkrat do konca pritisne, da se v sistemu vzpostavi tlak.
- Odzračevalni ventil se poveže s tanko, prozorno cevjo, katere drugi konec je potopljen v ločeno zbirno posodico, kamor bo odtekala stara zavorna tekočina.
- Zatem se zavorni pedal ponovno večkrat pritisne, dokler ne izteče vsa stara zavorna tekočina.
- Ventil za prezračevanje se privije z navorom, ki ga predpiše proizvajalec, nanj pa se ponovno namesti zaščitni pokrovček. Izravnalna posoda za zavorno tekočino v motornem prostoru se nato ponovno napolni do predpisane oznake.
- Postopek se ponovi na vseh preostalih zavorah. Sledi preizkusna vožnja, s katero se preveri brezhibno delovanje zavornega sistema.
